Refleksoterapija je dopolnilna terapija, ki se izvaja z globoko ročno obdelavo določenih refleksnih točk na ušesih, rokah in stopalih. Pri refleksoterapiji se ta mesta na ušesih, rokah in stopalih obravnavajo kot projekcije telesnih organov, žlez in mišic. Med vrstami refleksoterapije se najpogosteje uporablja refleksoterapija stopal, ki je tudi najučinkovitejša.
Refleksoterapija stopal se z dobrimi rezultati uporablja za zdravljenje različnih čustvenih in razpoloženjskih težav, vključno s poporodno depresijo, anksioznostjo in spremembami razpoloženja pri demenci. Različne znanstvene študije kažejo, da je izredno učinkovita tudi pri otrocih, ki so jim diagnosticirali depresijo in motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD).
Zanimivo je, da refleksoterapija stopal poveča parametre EEG1, povezane s funkcijami spomina in pozornosti, kar kaže na to, da je ta terapija lahko učinkovita pri spodbujanju pomanjkanja pozornosti pri ADHD.
Čeprav mehanizmi niso natančno znani, pa dokazi kažejo, da refleksoterapija stopal uravnovesi stanje avtonomnega živčnega sistema s povečanjem tonusa parasimpatika, medtem ko zmanjša tonus simpatika.
ADHD je nevrološka vedenjska motnja, za katero so značilni nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost. Po vsem svetu ima to motnjo več milijonov otrok.
Pri otrocih z ADHD se običajno pojavljajo primanjkljaji v delovnem spominu in v hitrosti procesiranja. Kratek razpon pozornosti in nezmožnost osredotočanja na nalogo sta povezana predvsem z nepozornim tipom ADHD. To vodi do več pridruženih težav, kot so slabši učni uspeh, težave v medosebnih odnosih, negativen čustveni razvoj in nizko samospoštovanje.
Za pozornost je zadolžen čelni ali frontalni reženj naših možganov, ki zajema sprednji, največji del velikih možganov.
Več študij je tudi pokazalo, da imajo otroci z ADHD, pri katerih se v primerjavi z običajnimi otroki pogosteje razvijejo spremljajoče bolezni, kot je nočno močenje postelje, pogostejši zaostanek v razvoju jezikovnih, kognitivnih, čustvenih in grobo motoričnih funkcij.
Dejanja, namenjena izboljšanju procesiranja informacij v možganih s pomočjo nevrosenzoričnih in nevromotoričnih načel, aktivirajo vse možganske regije za izboljšanje motoričnih funkcij in pozornosti ter tako igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju nepozornosti pri ADHD.
Veliko staršev zavrne farmacevtsko zdravljenje pri otrocih z ADHD. In ko tudi psihološko zdravljenje po več letih ne pripelje do izboljšanja otrokovega razpoloženja ali ADHD, se starši navadno odločijo za zdravljenje z alternativno medicino. Velikokrat se odločijo za refleksoterapijo stopal.
Omenila bom primer 9-letnega dečka, katerega starši so se po dveletnem psihološkem zdravljenju, ki ni obrodilo sadov, odločili za refleksoterapijo stopal. Med začetnimi razgovori in klinično oceno je deček kazal jasne simptome impulzivnosti, težav s koncentracijo, depresije in nespečnosti. Zlahka je bil frustriran in je imel velike težave pri obvladovanju frustracij. Pri prvem refleksoterapevtskem pregledu stopal je bilo ugotovljeno neravnovesje v desni čelni (prefrontalni) možganski skorji, v temenski (parietalni) skorji obojestransko, in v levi senčni (temporalni) skorji (slika 1).
Slika 1: Deli možganske skorje pri otroku z ADHD v katerih so bila ugotovljena neravnovesja.
Vir slike: Jesus Manzanares Corominas. Challenging Case in Clinical Practice: Foot Reflexology for Children with Attention-Deficit Hyperactivity Disorder. Alternative and Complementary Therapies 2016 22:6, 240-242.
Začetno refleksoterapevtsko zdravljenje je obsegalo 15 seans po 30 minut, na katerih so stimulirali čelno skorjo, temensko skorjo in levo senčno skorjo.
Po mnenju dečkovih staršev so se prvi rezultati refleksoterapije pokazali šele po četrti seansi. Otrok je ponoči bolje spal. Po peti seansi je otrok še naprej ponoči bolje spal, izboljšalo pa se je tudi njegovo razpoloženje. Starši so rekli, da je spet »tak otrok, kot je bil prej«. Po šesti seansi so se po mnenju staršev izboljšave ohranile, po sedmi pa so opazili, da se je izboljšalo sožitje v družini in da se je otrok začel bolje spopadati s frustracijami. Med 8. in 10. seanso so se opisana klinična izboljšanja utrdila. V končni fazi je prišlo do izboljšanja rezultatov, povečala pa se je tudi otrokova zmožnost pozornosti med šolskimi dejavnostmi.
Drugi primer obravnava 8-letnega dečka, ki je imel diagnosticirano ADHD in nočno močenje postelje, za katero ni znano, da bi bilo povezano s kakršnokoli patologijo sečil. Deček se je težko osredotočal na pogovore in po navadi izgovarjal neprimerne besede, ki niso ustrezale kontekstu obravnavanih situacij. Kazal je tudi vedenjske motnje.
Simptomi ADHD se lahko velikokrat pojavijo skupaj z nočnim močenjem postelje. Refleksoterapija pri tem dečku je potekala v obliki 20-minutnih seans dvakrat tedensko v obdobju 8 tednov. Alternativno zdravljenje z refleksoterapijo je bilo učinkovito.
Pri dečku se je po zaključeni terapiji pokazalo znatno izboljšanje vedenja, nepozornosti in hiperaktivnosti. Nočno močenje postelje, ki je bilo pred terapijo prisotno vse noči, je po končani terapiji popolnoma izginilo. Tudi učna uspešnost dečka se je na podlagi poročila njegovih učiteljev bistveno izboljšala.
Refleksoterapija stopal ima izredno pozitiven učinek na motnje pozornosti, hiperaktivnost, opozicijsko izzivalno vedenje in vedenje ter simptome tesnobe ali depresije pri otroku z ADHD in nočnim močenjem postelje.
Dejanja, namenjena izboljšanju procesiranja informacij v možganih s pomočjo nevrosenzoričnih in nevromotoričnih načel, aktivirajo vse možganske regije za izboljšanje motoričnih funkcij in pozornosti ter tako igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju nepozornosti pri ADHD.
Zato lahko refleksoterapija, ki temelji na načelu aktivacije določenih refleksnih con na stopalu, ki so povezane z možgani in sečnim mehurjem, pomaga pri lajšanju simptomov ADHD in nočnega močenja postelje.
V obeh primerih so učinkovitost refleksoterapije stopal dokazali z diagnostično lestvico za ADHD, ki jo uporabljajo učitelji. Učinkovitost pa se je potrdila tudi s spremenjenim, izboljšanim vedenjem pri obeh dečkih.
Viri:
Jesus Manzanares Corominas. Challenging Case in Clinical Practice: Foot Reflexology for Children with Attention-Deficit Hyperactivity Disorder. Alternative and Complementary Therapies 2016 22:6, 240-242.
Senol Dane, Menizibeya O. Welcome. A case study: Effects of foot reflexotherapy on ADHD symptoms and enuresis nocturia in a child with ADHD and enuresis nocturia. Complementary Therapies in Clinical Practice, Volume 33, 2018: 139-141. ISSN 1744-3881, https://doi.org/10.1016/j.ctcp.2018.10.003
- Elektroencefalografija (EEG) je diagnostična metoda, ki se uporablja za beleženje električne aktivnosti možganov. Pri EEG-ju se uporabljajo različni parametri za analizo možganske aktivnosti. ↩︎
